1

ČAS POTOVANJA: 21 dni SKUPAJ POTI: 9.224 km

BOLGARIJA

SOFIJA

София ali Sofiya – v bolgarski latinici, leži v podnožju planine Vitoše, ima 1,4 mio prebivalcev (2006) in je glavno mesto Bolgarije. Geslo mesta je »Raste, a se ne stara«.

Parlament Statua SOFIJA

Car Aleksander Narodna palača kulture

Zgodovina

Mesto je bilo osnovano pred sedem tisoč leti in je drugo najstarejše mesto v Evropi. V svoji zgodovini je imelo več imen, ostanki starega mesta pa so vidni še danes.

Sofija je bila najprej traška naselbina po imenu Serdica, imenovana po traškem plemenu Serda. Rim jo je osvojil 29. leta po Kristusu in je postala glavno mesto province Dacia Mediterranea. Huni so ga uničili leta 447. Mesto je ponovno zgradil bizantinski car Justinijan in ga preimenoval v Triadica. Pod Bolgari je bilo mestu ime Sredec, a se je preimenovalo leta 1376 ime v Sofija (kar pomeni "modrost"). Sofijo je leta 1382 osvojilo Osmansko Cesarstvo in postalo glavno mesto turške province Rumelije. Leta 1878 so ga prevzeli Rusi in je postal glavno mesto neodvisne Bolgarije leta 1879. V času Druge svetovne vojne so Rusi osvojili Sofijo in pronemško Bolgarijo.

Mesto ima 16 univerz, prva osnovana leta 1889. Ta pravoslavna metropola ima mnogo cerkva, med katerimi so najpomembnejše: cerkvi Sv. Jurija in Sv. Zofije; katedrala Aleksandra Nevskog, ter džamija Banja Baši.

Katedrala Aleksandra Nevskega

Katedrala Aleksandra Nevskega je simbol bolgarskega glavnega mesta. Leži v centru mesta in je imenovana po ruskem svetniku Aleksandru Nevskem. Zgradili so jo Bolgari v letih 1896-1912, kot zahvalo Rusiji za pomoč v vojni proti Osmanski državi (Turkom). Arhitekt Rus Alexander Nikolajetvič Pomerantsev (zgradil veleblagovnico GUM v Moskvi in Rostov na Donu) jo je zgradil v neobizantinskem stilu.

Znamenitosti: Statua sv. Sofija, Cerkev Sveta Nedelja, mošeja Banija Baši, katedrala Aleksandra Nevskega, Narodna palača kulture, grob poeta Ivana Vazova, spomenik revolucionarja Vassil Levski

TURČIJA

ISTANBUL - CARIGRAD

Istanbul, tudi Carigrad (grško Bizanc in Konstantinopel, turško Istanbul) je največje mesto v Turčiji in verjetno tudi najpomembnejše. Leži na severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Istanbul leži na obeh straneh ožine in je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah hkrati, vendar ga imamo kljub temu navadno za evropsko mesto. Obkroža ga naravno pristanišče, znano kot Zlati rog (turško Haliç). Mesto kljub velikosti ni glavno mesto Turčije (to je Ankara). Število njegovega prebivalstva se giblje med 12 in 15 milijoni, s čimer se uvršča med največja evropska mesta.

Istanbul - Carigrad

Zgodovina

Rimski cesar Konstantin Veliki je mesto ponovno zgradil na mestu grške kolonije Bizanc in vanj prenesel prestolnico. Po sebi ga je imenoval Konstantinopel (grško: Κωνσταντινούπολις [Konstantinupolis] = Konstantinovo mesto). Ko se je leta 476 Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela, je postalo prestolnica vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Leta 1453 so mesto zavzeli muslimanski Otomanski Turki in ga kmalu proglasili za glavno mesto svoje države. Šele 28. marca 1930 so ga uradno preimenovali v Istanbul.

Hagia Sofija

Hagia Sofija

Hagia Sofija – Cerkev svete modrosti – AYA SOFYA MUZESI

je muzej v turškem mestu Istanbul. Ime izhaja iz grščine, kjer Αγία Σοφία pomeni Sveta modrost. V turščini se imenuje Ayasofya.

Zgrajena je bila v 6. stoletju ter imela prvotno vlogo pravoslavne cerkve, leta 1453 so jo preuredili v mošejo ter leta 1935 v muzej. Velja za eno najveličastnejših stavb na svetu in včasih jo imenujejo za osmo čudo sveta. Po osmanski osvojitvi Bizantinskega cesarstvo je Hagia Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega kraljestva.

Modra mošeja ali mošeja sultana Ahmeda (v turščini Sultanahmet Camii) je mošeja v Carigradu, ki jo je leta 1609 dal zgraditi sultan Ahmed I. ter je bila končana leta 1616, eno leto pred sultanovo smrtjo. Dandanes je glavna carigrajska mošeja, saj je Hagia Sofia preurejena v muzej. Ime Modra mošeja je dobila po modro obarvani kupoli ter prvotni modri notranjosti. Mošeja ima šest minaretov. Nahaja se nasproti Hagie Sofije, v bližini hipodroma.

Modra mošeja

Sulejmanova džamija (po turško »Süleymaniye Camii«), je leta 1557 zgradil osmanski sultan Sulejman Veličastni. Arhitekt džamije je bil znani osmanski graditelj Mimar Sinan, kateri je pričel z deli leta 1550. Ta džamija se smatra kot arhitektonski pandanom bizantinski cerkvi Hagiji Sofiji.

Sulejmanova džamija

Topkapi saraj - Carigrajska palača, po turško »Topkapı Sarayı«, "Palača topovskih vrat," poimenovana po bližnjih vratih – vhodu s topovi) je ime osmanske cesarske palače.

Ta palača je bila sedež Osmanskega cesarstva od leta 1465 do 1853. Palačo je zgradil sultan Mehmed II leta 1459; gradnja je bila dokončana leta 1465. Leži na krajnem delu rta in nudi lep pogled na Zlati rog in Marmorno morje, ter čudoviti razgled na Bospor. Kompleks vsebuje veliko majhnih zgradb, katere so grupirane v štiri zasebne dvore in so ločeni z vrati. Topkapı so glavna vrata na vhodu v kompleks, po katerih je palača tudi dobila ime. V notranjosti si lahko ogledamo zakladnico in se sprehodimo po vrtovih.

Topkapi palača iz mostu Galata Diamant v zakladnici

Bazar -Kapalı Çarşı (»pokrita tržnica«), imenovana tudi Veliki bazar oz. Velika pokrita tržnica, je trgovski del v starem Istanbulskem delu Eminönü v mestni četrti Beyazıt. Veliki Bazar je razpotegnjen na preko 31 hektarjih površine in ima preko 4.000 trgovinic z različno ponudbo. Začetki segajo v 15. stoletje, ko jo je ustanovil Sultan Mehmet Fatih po zavzetju Konstantinopla. Center tržnice je Eski Bedesten, ki je bil najprej planiran za zakladnico, danes pa najdemo trgovinice s zlatom in srebrom. Kot je za velike bazarje običajno, je tudi ta bazar sortiran bo branžah – imena ulic pa povedo kaj se v tej ulici prodaja (npr. Halıcı Sokağı - ulica s tepihi, Sahaflar caddesi – ulica antikvariat).

Znamenitosti: mošeja-muzej Hagia Sofija, Modra mošeja, Sulejmanova džamija, Fatih mošeja, Topkapi saraj - Carigrajska palača, Bazar -Kapalı Çarşı,

Kapalı Çarşı - Veliki bazar

BOSPOR

Bóspor (turško Boğaziçi, grško Βόσπορος) je približno 30 km dolga in na najožjem delu 660 m široka morska ožina, ki deli evropski del Turčije od azijskega in povezuje Marmarsko morje s Črnim morjem. Na marmorski strani ožine leži Istanbul.

Bospor

Ožino prečkata dva mostova. Prvi, Bogazici (Bosporus I), je dolg 1074 metrov in je bil odprt leta 1974, drugi, Fatih Sultan Mehmed (Bosporus II) pa je dolg 1014 metrov in je bil leta 1988 odprt približno pet kilometrov severno od prvega. V gradnji je 13,7 km dolg železniški predor, ki bo predvidoma odprt leta 2008. Približno 1.400 metrov predora poteka pod morjem v globini 55 m.

ANKARA

Ankara je glavno mesto Turčije, države na Bližnjem vzhodu. S tem je tudi precej pomembno turistično središče v tej državi, celo bolj od Carigrada. Turška prestolnica je cvetoče urbano središče sredi polpuščavske osrednje Anatolije. Preden so leta 1920 tja preselili sedež vlade, je bilo to mirno mestece Angora, odtlej pa je upravno središče države. Večino obiskovalcev najbolj privlačita Hisar, bizantinska trdnjava na vrhu hriba vzhodno od starega mesta, ter bližnji muzej anatolijske civilizacije. Nekaj kilometrov južno od Ankare je mavzolej ustanovitelja sodobne Turčije Atatürka - Anıtkabir. Med mošejami in muslimanskimi spomeniki se skrivajo tudi ostanki iz časov rimskega imperija.

Anıtkabir – Movzolej Atatürka Kocatepe Camii

Kocatepe mošeja (turško Kocatepe Camii)je največja mošeja v glavnem mestu Ankara. Začetek gradnje sega v leto 1967 in je bila končana leta 1987. S štirimi minareti in veliko kupolo spominja na klasično osmansko mošejo.

Tv stolp - Atakule Citadela

Atakule stolp je visok 125 m in ima na vrhu rotirajočo restavracijo z lepim pogledom na mesto. Zgrajen je bil leta 1989. V njem najdemo še igralnico, Burger-King in Pizza-Hut restavracijo, in nakupovalni center. Leži ca. 4 km južno od Kızılay- Trga.

V severnem delu mestnega središča, na 978 m visokem pobočju, leži Citadela- utrdba. Zgrajena je bila za namen vojašnice.

Znamenitosti: Atakule stolp, predsedniška palača – skupščina, mošeja Kocatepe, Anitkabir – movzolej Ataturka, spomenik Ataturk, Citadela, Avgustov tempelj, slap Kecioren, grad Estergon

ANTIOHIJA

Kneževina Antiohija (1098-1268) je bila križarska država, katero so ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Legenda: V Antiohiji so v katedrali sv. Petra našli Sveto sulico, s katero so prebodli Kristusa na križu. Z novo odkrito relikvijo v roki se je Bohemond na čelu križarske vojske spopadel z muslimansko vojsko atabega Kerboge iz Mosula in ga čudežno porazil. Čudežno zato, ker naj bi se pred vojsko križarjev pojavila vojska svetnikov in pripomogla k zmagi.

Znamenitosti: prva krščanska cerkev na svetu – jamska cerkev sv. Petra (vstopnina 10TRY – 5€) v mestu Antakya (Antioch) - izkopana v hrib Starius (globina 13m, širina 9,5m in višina 7m) in Muzej mozaikov poznorimske in zgodnje bizantinske umetnosti

Kneževina Antiohija in prva krščanska cerkev sv. Peter

SIRIJA

ALEPPO - HALAB

Alep (arabsko حلب, Haleb) je drugo največje sirsko mesto z okoli 2 milijonoma prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuveig. Arabsko ime Haleb - »sveže mleko«, je dobilo po legendi, ki govori o Abrahamovem razdajanju mleka popotnikom. Ponaša se z burno in bogato zgodovino. V preteklosti je bil pomembna trgovska postojanka ob poti med Sredozemljem in Evfratom.

Znamenitosti: staro mestno jedro (Medina), ki se razprostira na 350 ha in je obdano z obzidjem s sedmimi vrati, vsebuje Citadelo, Veliko Mošejo ter mestno palačo Saif al-Daula in je pod zaščito Unesca že od leta 1986.

Citatela (mestna utrdba) - Znotraj obzidja se nahajajo Abrahamova mošeja iz 12. st., v kateri naj bi Abraham delil mleko, v njej naj bi bila domnevno pokopana glava Janeza Krstnika. V citadeli najdemo še eno mošejo iz 13. stoletja, obnovljeno kopališče (hamam) in ostanke Ajubidske palače, ki jo je leta 1230 postavil Al Aziz, že 30 let kasneje pa so jo porušili Mongoli. Mogočna Citadela, ki je osrednji spomenik mesta in ponuja veličasten pogled na eno od najstarejših mest na svetu.

Velika mošeja (Omajadska mošeja ali Džami Zakarije) iz 8. stoletja, časov vladavine omajadskih kalifov. V 8. stoletju jo je postavil omajadski kalif Al Valid na mestu, kjer je prej stala cerkev sv. Helene iz 6. stoletja. Poleg Velike mošeje najdemo enega lepših tradicionalnih sukov (souk - tržnica) bližnjega vzhoda.

Ostale znamenitosti: bogat arheološki muzej, karavanseraj (karavansko počivališče), medresa Halawija (višja verska šola), krščanska četrt Al Džejda (»nova četrt«)

NASVET: Privoščite si turško kopel!

Citadela

Suk v Alepu Velika mošeja

QAL'AT SAM'AN

Samostan sv. Simona je eno izmed najznamenitejših romarskih točk. Tu je svetnik puščavnik Simon živel 30 let na stebru in pomembno vplival na dogajanja v prvih letih krščanskega razcveta. Samostan sv. Simona je največji na srednjem vzhodu. Vstopnina 150SYP (2,3€).

Samostan sv. Simona

EBLA - TELL MARDIKH

Staro trgovsko mesto Ebla (»bela skala«) je cvetelo v 3 stoletju pr.n.št.. Zapustilo je izjemen arhiv preko 15.000 klinopisnih plošč, napisanih v sumerščini.

Leta 1964 je italijanski arheolog Paolo Matthiae pričel z izkopavanji in leta 1968 našel prve dokaze o obstoju tega mesta.

Izkopanine mesta Ebla Klinopisna ploščica

APAMEA ali APAMEIA

Antično mesto Apamea, včasih pomembna vojaška postojanka, v kateri je v rimskih časih živelo preko pol milijona ljudi, nam s svojo arhitekturo – kolonadami in ostanki foruma, odkrije mogočnost Sirije v tem obdobju. Leži blizu mesta Qal'at al Madiq (Afarnia).

Kolonade v Apamei

EPIPHANIA - HAMA

Tradicionalno mesto Hama leži ob reki Orontes.

Znamenitost: orjaška lesena vodna kolesa, velika 18 m, ki so v preteklosti črpala vodo iz reke Orontes na višje ležeča polja

Vodna kolesa v Hami

PALMYRA

Zgodovinsko mesto Palmyra – »kraljica puščave« oz. tudi »puščavska nevesta«, leži v sirijski puščavi, blizu mesta Tadmor in se kot fata morgana dviguje nad peščenim morjem. Pozabljeno mesto velja za osrednji zgodovinski spomenik Sirije. Mesto je zgrajeno v oazi pred več kot 2000 leti. V njem je v vsem blišču vladala kraljica Zenobija, dokler je ni premagal rimski imperij. V arheološkem parku najdemo številne templje – znameniti Belov (Baal) tempelj, kolonadno ulico, slavolok in forum ter podzemne in stolpičaste grobnice, ki pričajo o bogastvu in pomembnosti tega mesta. Nad njim se dviguje arabska citadela (vstopnina 75 SYP – 1,2€). Mesto je pod zaščito Unesca.

Dobro je vedeti: Ne zamuditi sončnega zahoda na srednjeveški arabski trdnjavi s čudovitim pogledom na oazo.

Palmyra – »kraljica puščave« oz. tudi »puščavska nevesta«

CRAC DES CHEVALIERS – QALA'AT AL-HOSN

V 11. stoletju so križarji vzdolž Sirije zgradili vrsto obrambnih objektov. Najznamenitejša je mogočna križarska utrdba - grad Crac des Chevaliers, ki leži v pogorju Ansarije. Kraljuje visoko nad dolino homskih vrat, skozi katera so nekdaj potovale karavane iz Mezopotamije proti Sredozemlju. Sprehod skozi njega nam odkrije svet križarjev pred 800 leti. Leži 40 km zahodno od mesta Homs (Hims). Vstopnina 150 SYP (2,3€).

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah,

da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem

Križarski grad Crak des Chevaliers

MA'LOULA

Ma'loula je vasica vpeta v pečino, ki se kot velikanska gmota dviguje nad njo. Ogled znamenitih samostanov: Sv. Sergeja (Sergiusa) in sv. Tekle. Sveta Tekla je bila Pavlova učenka, ki je ušla preganjalcem. V spomin nanjo je samostan in soteska z njenim imenom. Vstopnine ni.

Zanimivost: Prebivalci vasi še vedno govorijo jezik iz časa Jezusa Kristusa – aramejščino.

Vasica Ma'loula Samostan sv. Tekle

SAIDNAYA

Znamenitost te vasice je samostan Naše gospe Sednajske, zgrajen na skalnati gmoti, pod njim pa se stiskajo hišice s prebivalci Sednaje. Vstopnine ni.

Samostan Naše gospe Sednajske

**Prikaz je omejen na 1/3 dokumenta**

**Vsa potovanja so zbrana na zgoščenki, ki jo lahko dobite pri nama. Zgoščenka vsebuje poleg osnovnih informacij o deželah, še podrobne plane poti z glavnimi znamenitostmi, potovalne načrte, GPS točke krajev, znamenitosti, spanja in rute za GARMIN aparate.

Vse dodatne informacije,

nasvete in zgoščenko,

lahko dobite pri Lord & Lady

Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!

logo

Lord & Lady

ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!